Knjižni šepet

Zima zima bela – M. Johnson, J. Green, L. Myracle

Si predstavljaš, da je na predbožični večer zunaj res ogromno snega, potem pa se v to zimsko idilo zbudiš še na božično jutro. Res je, pri nas si je to bolj težko predstavljati. Knjiga Zima zima bela pa je popolna zimska idila, vsaj kar se tiče ogromne količine snega.


Kratek opis vsebine:

Knjigo sestavljajo tri zgodbe: Naslednja postaja: jaz + ti, Fantastični božični čudež, Zavetnica prašičkov. Vsaka zase pa vendar so med seboj močno povezane. Dogajajo se v majhnem mestu Gracetown, ki ga je na predbožični večer zajel snežni metež.

Naslednja postaja: jaz + ti – Priprava na božično večerjo s fantom, se za Jubilee razvije v čisto nepredstavljivo smer. Kmalu za tem, ko se zgodba začne, se znajde na vlaku za Florido. Na poti do tja, pa njen vlak obtiči v snegu v mestecu Gracetown. Na vlaku spozna prijetnga fanta Jeba, ki je namenjen k svoji (bivši) punci in skupino navijačic. Vsi skupaj se nekako prebijejo do bližnje okrepčevalnice, kjer se zabava šele začne. Jubilee vseeno ponovno odnese v drugo smer, ampak njen večer je vsekakor zanimiv.

Fantastični božični čudež – Na drugi strani mesteca Gracetown pa na božični večer, Tobin skupaj s svojim prijateljem in prijateljico gleda James Bonda, ko prejme klic prijatelja, ki je za tisti večer šef v okrepčevalnici. Kaj kmalu se podajo na zanimivo pustolovščino, saj je vožnja z avtom v snežnem metežu vse prej kot enostavna. Skozi zgodbo ugotovimo tudi, da je včasih ljubezen čisto blizu nas, čeprav se tega ne zavedamo.

Zavetnica prašičkov – Božič je za nekatere tudi težek in žalosten. Addie se je nedavno razšla svojim fantom Jebom, čisto po svoji krivdi in razpad zveze jo spravlja v vse večji obup. Prijateljici jo skušata spraviti v boljšo voljo in ji pokazati kje pravzaprav tiči težava, ampak jo to spravlja samo v še večjo žalost. Vseeno tudi sama ugotovi, da sebe vse prevečkrat postavi pred druge in zato želi narediti nekaj čudovitega za prijateljico. Takrat pa se vse skupaj zaplete še malo bolj.


Kaj pa menim jaz:

Hmm. Knjiga definitivno obeta. Napisali so jo trije avtorji, zaradi česar pričakuješ od nje kar veliko. Vse tri zgodbe so res praznično obarvane, zabavne in hkrati ravno prav romantične. Sicer so tudi predvidljive, ampak me to pri božičnih knjigah in filmih ne moti. Nekako sem navajena, da to mora biti tako.

Vsaka zgodba je napisana v prvi osebi, zato lahko doživetja skorajda občutiš. Ena bolj kot druga. Prva zgodba me je najbolj prepričala. Zdelo se mi je, da sem se z njo najbolj povezala in mi je dala največ. Nekako sem si celotno dogajanje najbolj zapomnila in sem bila nad junaki najbolj navdušena. Z vsako zgodbo pa je navdušenje malce padalo. Sicer sem knjigo vseeno z veseljem, pričakovanji in radovednostjo prebrala do konca, pa vendar, se je začelo veliko bolje, kot se je potem končalo.

Junaki vseh zgodb imajo nekaj, zaradi česar jim z veseljem slediš in te zanima kaj bodo še naredili oziroma kaj se jim bo pripetilo. Ampak zopet eni bolj kot drugi. Verjetno me je prva glavna junakinja prepričala že s svojim imenom, za katerim se skriva prav posebna zgodba, ki ji je vredno prisluhniti. Vsi naslednji pa imajo najstniške težave, ki so prav zabavne in se jim lahko nasmejimo, saj nas popeljejo v čase, ko smo bili najstniki in so nam bile nekatere stvari bolj pomembne kot druge.

Tako kot se za božične zgodbe spodobi, se konča precej predvidljivo, ampak včasih je ravno to tisti čar. Včasih potrebujemo srečne in predvidljive konce, sploh, ko je govora o božičnem vzdušju.


”Trapica, saj ni pomembno tisto, kar vesolje

daje nam, ampak tisto, kar mi dajemo

vesolju.’

Zima zima bela, str. 279


Priporočam ti, da knjigo bereš ob prižganih božičnih lučkah in z veliko skodelico vroče čokolade. Knjiga ima potem čisto drug okus.

Želim vam čudovit vikend in vsaj eno dobro prebrano knjigo.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja