Knjižni šepet

Seznamček branja v septembru

Načeloma ni v moji navadi, da bi si v začetku meseca naredila seznam kaj bi želela brati. Ampak, včasih naredim kakšno izjemo in naredim nekaj, kar drugače ne. No tako se je zgodilo z bralnim seznamom za mesec september. Nekaj knjig je ostalo iz prejšnjega meseca, nekaj jih čaka na branje že nekaj časa, najde pa se tudi kakšna, ki sem jo zagledala na policah v knjižnici.


Hotel Lavanda – Sabina Štrubelj

Opis iz zadnje platnice: Valentina ima vse: popolnega moškega, lepo stanovanje in službo, v kateri uživa. V tednu dni pa se ji življenje sesuje kot hišica iz kart – kar naenkrat je samska, brezposelna in spet živi pri mami. Še dobro, da se je pred kratkim na njenih vratih pojavil smešni francoski odvetnik in jo skušal prepričati, da je od neznanca podedovala hotel v Provansi. Odloči se, da bo preverila, ali je kaj na tem, zato se s puntom odpelje v Francijo, največji pustolovščini svojega življenja naproti. Pa je pripravljena na vse, kar bo tam izvedela?

Zakaj sem jo izbrala: Knjiga je v zadnjem času v bookstagram skupnosti pridobila kar nekaj novih bralcev. Meni jo je najbolj približala pesem_ptic, ki je o knjigi zapisala res veliko in ravno zaradi nje so moja pričakovanja precej visoka. Z branjem sem sicer začela že v avgustu, ampak sem takrat ostala pri 6. poglavju.

Moja tašča – Sally Hepworth

Opis iz zadnje platnice: V istem trenutku, ko Lucy spozna moževo mamo, ji je jasno, da si je Diana za svojega popolnega sina želela drugačno ženo. Ves čas je sicer izjemno vljudna in prijazna, toda do Lucy ohranja distanco. Lucy pa si bolj kot vse drugo želi, da bi jo tašča sprejela.
Diana je praktično svetnica: steber skupnosti, zagovornica beguncev in ženska, ki je bila desetletja srečno poročena. To je bilo pred petimi leti. Diana je zdaj mrtva. Vse kaže na samomor, saj je pustila pismo, v katerem piše, da si je vzela življenje zaradi raka, ki ji je uničeval telo.
Toda na obdukciji ne najdejo raka. Najdejo pa sledi strupa in dokaze o zadušitvi. Kdo bi lahko Diani želel smrt?

Zakaj sem jo izbrala: Že nekaj časa sem jo gledala na sestrini knjižni polici in ni mi dala miru. To je druga knjiga, ki sem jo začela brati v avgustu in res jo moram prebrati čim prej do konca. Z branjem sem začela tako, da sem jo vzela s police, medtem, ko sem pazila otroke in si jo ogledovala. Pa sem si mislila, da bom pač prebrala eno stran in je to to. No in ni bilo. Prebrala sem prvih 60 strani in res res me muči, ker nevem kaj se dogaja v nadaljevanju ampak res nisem imela časa. Upam, da jo bom lahko prebrala čim prej do konca.

Vse, kar hočeš, da sem – Mindy Mejia

Opis iz zadnje platnice: Zgodba je rekonstrukcija enega leta življenja osupljive mlade ženske, v kateri pridejo v ospredje najtemnejše skrivnosti majhnega mesta … ona pa je centimeter za centimetrom bližje smrti.
Hattie Hoffman v svojem življenju igra mnogo vlog: sijajno dijakinjo, pridno hčer, dobro dekle. Toda Hattie želi nekaj več, nekaj večjega, predvsem pa nekaj, kar se izkaže za izredno nevarno. Ko jo najdejo brutalno zabodeno do smrti, tragedija dobesedno zareže v življenje prebivalcev malega mesta.
Na dan pride Hattiejino neprimerno in močno eksplozivno skrivno spletno razmerje. Vprašanje je: ali zanj ve še kdo drug? Hattiejin fant je ves iz sebe zaradi njene smrti, vprašanje pa je, ali jo je morda tako globoko ljubil, da je postala njegova obsesija? Ali pa se je Hattie zaradi vročekrvne, smele narave preprosto ob napačnem času znašla na napačnem kraju?

Zakaj sem jo izbrala: Vedno si rečem, da med čakanjem ne bom zavila v knjigarno. Ampak, če te Felix gleda izza ovinka in ti na veliko maha, da pridi pogledat, to moraš narediti. Knjigo sem hotela kupiti že večkrat, sedaj pa sem se odločila, da je konec upiranja. Pri tej knjigi me je opis na zadnji strani preprosto kupil. Trilerji so en izmed zvrsti, ki jih dolgo nisem brala, sedaj pa se jim ne morem upret. Sicer pa, koga ne premamijo skrivnosti.

Pogrešam te – Kate Eberlen

Opis iz zadnje platnice: Tess preprosto ne more odmisliti mota, ki je napisan na maminem krožniku v kuhinji: Danes je prvi dan preostanka tvojega življenja. Niti na idiličnih počitnicah v Firencah ji ne da miru. Pred njo je študij na univerzi in zaveda se, da se bo njeno življenje temeljito spremenilo – a ne tako, kot sama pričakuje.
Gus skupaj s starši prav tako preživlja počitnice v Firencah. Njihovo družinsko življenje se je nenadoma dramatično spremenilo in Gus se trudi biti zgleden sin, obenem pa je obremenjen z občutkom krivde.
Zadnji dan počitnic pred vrnitvijo v Anglijo se poti teh dveh osemnajstletnikov večkrat naključno prekrižata. V naslednjih letih se soočata z ljubeznijo in s številnimi izzivi. A ni jima usojeno, da bi se končno spoznala – ali pač?

Zakaj sem jo izbrala: Zaradi naslovnice. Izgleda tako jesensko in točno tako, da se človek odloči, da je prava knjiga za začetek prvega jesenskega meseca. Me pa predvsem zanima, kako se lahko poti dveh človekov vsakič tako prekrižata, da se ne moreta spoznati. Si predstavljate, da ste si z nekom usojeni, ampak vam ni usojeno, da se spoznata. Kako grdo poigravanje usode je to. Res se veselim, da ugotovim, kaj se zgodi na koncu. Mogoče bi prebrala kar konec? Neee.

Ko črički jokajo – Charles Martin

Opis iz zadnje platnice: Začetek zgodbe nas popelje na majhen trg v zaspanem mestecu, kjer deklica vodi živahen posel na stojnici z limonado. Njena prikupna rumena oblekica ne more skriti grde brazgotine na njenih prsih. Njena zadnja stranka, bradati neznanec, izpije kozarec limonade in se odpravi k svojemu avtomobilu z mislimi pri čolnu, ki ga obnavlja ob bližnjem jezeru. Neznanec razume brazgotino bolje kot bi si želel priznati. Star kombi za dostavo kruha, ki medtem prihaja izza vogala, bo vsak čas obrnil njuni življenji na glavo. Še pred koncem bosta oba spoznala boleče razloge za to, da črički jokajo … in da se čudeži skrivajo tam, kjer jih najmanj pričakujemo.

Zakaj sem jo izbrala: Ko to knjigo vidiš v trgovini jo moraš imeti. Nevem sicer ali me je prevzela naslovnica, naslov ali opis, ampak preprosto mi je bilo hudo, da je ne bi kupila. Te knjige se res veselim, ampak nekako mi je vedno spolzela mimo, ko sem izbirala naslednjo knjigo za branje. V septembru pa mi ne bo.

Nekje blizu sreče – Lia Louis

Opis iz zadnje platnice: Lizzie James je srečna. Ima stalno službo (s stalnim dotokom prigrizkov), še iz srednje šole ima isti krog najboljših prijateljev in vsak četrtek preživi v objemu družine. Lizzie ima rada svoje nezapleteno življenje. Potem pa nekega dne prispe pismo od njene prve ljubezni, Romana. Pismo nosi datum, ko je pred 12 leti izginil. Ko Lizzie razvozla skrivnost iz pisma, izve, kaj se je zgodilo leta, ko je njeno življenje razpadlo – in vse poti jo naenkrat vodijo nazaj k Romanu. Lizzie James je mislila, da je srečna ali da je vsaj nekje blizu sreče. Zdaj pa ni več prepričana.

Zakaj sem jo izbrala: Velikokrat si mislim, da sem srečna, pa potem spremenim mnenje in mislim, da sem nesrečna. Seveda me je zanimalo kaj pomeni biti blizu sreče. Knjigo sem prinesla iz knjižnice. Prepričalo pa me je to, da sem dejansko mislila, da sem to knjigo že nekje videla in sem jo želela prebrat. Če je to res, sicer nevem, ampak ne bom je vrnila preden je ne preberem.

Prikriti plameni – Celeste Ng

Opis iz zadnje platnice: Elena in Mia sta zelo različni ženski. Prvo vse življenje vodijo pravila. Drugo vodi strast. Prva ima urejeno šestčlansko družino, ogromno hišo, redno službo. Druga je mati samohranilka in umetnica, s hčero se kar naprej selita iz kraja v kraj. Pravzaprav imata Elena in Mia skupno samo eno – obe sta mami. In ko njuna svetova trčita, poskušata obe pred posledicami obvarovati svoje otroke. Toda kaj, ko imajo ti drugačne predstave o tem, kaj je prav in kako bi radi živeli.

Zakaj sem jo izbrala: Pred časom sem se pridružila projektu Savinjčani beremo (ki traja od novembra pa nekje do marca-aprila) in v brošuri knjig, ki bi jih naj prebral je bila tudi ta knjiga. Že takrat me je knjiga zanimala, ampak, ko se je znašla v tej brošuri, se je kar naenkrat zanjo nabrala dolga čakalna vrsta. No zadnjič, ko sem bila v knjižnici pa je mirno čakala, da jo nekdo odnese domov. Seveda sem jo morala vzeti. Prepričal pa me je v prvi vrsti predvsem naslov.


Ko sedaj pogledam seznam, se mi zdi, da sem si kar zadala. Ampak predvsem je odvisno od meseca. Včasih bi rekla, da je ta seznam kratek in da bi lahko vsekakor dodala še kakšno knjigo. Spet drugič pa bi bil dovolj dolg že, če bi bili na njem zgolj dve knjigi. Res se bom potrudila, da obkljukam čim več knjig in, da se ne bodo ponovno prenašale v naslednji mesec. Oktober je namreč moj mesec in takrat bo potrebno izbirati čisto drugače knjige.


Lepo se imej in ne pozabi prebrati kakšne super knjige.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja