Knjižni šepet

Kam si šla, Bernadette – Maria Semple

Kam si šla, Bernadette je ena tistih knjig, ki jih nisem imela namena prebrati zgolj zato, ker sem gledala film. Velikokrat povem, da se izogibam temu, da bi brala knjigo in gledala film/serijo. Načeloma izberemo eno in pri tistem ostanem.

Tokrat pa je bilo drugače. Zakaj? Do tja še pridem in to verjetno kar kmalu.

Opis iz zadnje platnice:

Zgodbo o skrivnostnem izginotju mame Bernadette, ki odide neznano kam tik pred družinskim potovanjem na Antarktiko, pripoveduje petnajstletna hčerka Bee. Iz dopisovanja po elektronski pošti, sporočil, uradnih dokumentov in poročil zloži sestavljanko, ki zaplete in razplete to nenavadno zgodbo. Kajti tudi Beejina družina je nenavadna: oče je tehnološki guru pri Microsoftu, mama nadarjena arhitektka, ki se je popolnoma odmaknila od družbe, Bee pa uspešna učenka na zelo napredni šoli …



Kaj menim o knjigi?

Bernadette Fox je posebna ženska. Želela sem napisati nekaj v stilu ”z njo bi se razumela” ali ”z njo ne bi ravno najlažje shajala”. A bolj ko razmišljam o tem, težje se odločim. Z njo bi vsekakor želela biti, ko bi me zajela panika. Njena hči Bee namreč pravi, da zna v takšnih situacijah ohraniti mirno kri in takšno osebo bi želela poleg sebe.

Všeč so mi njene izjave, domislice in njeno posebno razmišljanje. Bernadette je močna ženska. Njen um je pravzaprav briljanten, ampak glede na to, na kakšno težavo naleti, bi rekla, da jo lahko prav hitro zavedeš. Vseeno pa se zna znajti in priti tja kamor si želi, pa četudi kdaj zaspi na kavču sredi lekarne. Pri njej res nikoli ne veš kaj pričakovati saj te preseneča iz trenutka v trenutek.


”Led. Kako halucinantna izkušnja,

zamrznjena simfonija, nezavedno utelešeno

v modrem.

Kam si šla, Bernadette? str. 354


Družina Fox-Branch je res posebna, kar nam pove že opis na zadnji strani knjige. Prav tako posebna pa je sama knjiga. Prebrati sem jo želela že nekaj časa nazaj in takrat še nisem vedela na kakšen način je knjiga napisana. To mi je povedala založba (mimogrede, knjiga ni recenzijski izvod) in že takrat mi je bilo to takoj všeč. Zelo všeč so mi namreč knjige, ki so zapisane malo drugače in imajo delčke, ki niso zgolj opis, ampak so drugačne. Všeč so mi pisma, sporočila, listki, zapisniki... Vse to ta knjiga ima. Se pa občasno zgodi, da ne veš kaj točno je resnica. Pisma, sporočila … pišejo različni liki in ob kakšni situaciji ne veš kateri od njih govori oziroma piše resnico.

Knjiga ni dolgočasna. Ves čas se nekaj dogaja. Dogajanje je zabavno, napeto, ves čas te zanima kaj se bo še zgodilo. Sem pa kar nekaj časa čakala, da sem prišla do dela, ko Bernadette končno izgine. Čeprav sem gledala film sem bila kar malo na trnih kako ji bo to uspelo in odgovor, kako ji je uspelo, čakamo še malo dlje, kot to da izgine. Zgodbo pravzaprav piše Bee in zanimivo je prebrati kako ona doživlja vse skupaj.

Zgodbe pa ne sestavljata zgolj Bernadette in Bee. Lik, ki sem si ga poleg njiju najbolj zapomnila je soseda Audrey Griffin, ki bi ji lahko rekli kar ”Karen”. Njeno obnašanje, komuniciranje, njena celo osebnost da knjigi še dodatno zabavno noto, pa čeprav na trenutke tudi tebi dvigne pritisk. Obstaja sicer tudi nekdo, ki ti pritisk dvigne še bolj in verjamem, da če knjigo prebereš boš zlahka ugotovil_a koga imam v mislih.


”Vsako čustvo, ki sem ga kdaj začutila, se je

skrivalo tam gori na nebu. Radostno iskriva

svetloba; zračni, hihitavi prameni oblakov;

slepeči stebri sonca. Zlate, rožnate, mesene

oble, kičaste v svojem sijaju.

Kam si šla, Bernadette? str. 367


Ob iskanju Bernadette zgodba postane tudi malo pustolovska. Bee postane prava mala detektivka. Najti Bernadette namreč ni niti malo lahko. Pa jo na koncu sploh najdejo? Hmm. Mogoče ja, mogoče ne. Odgovor vsekakor najdeš v knjigi, no pa tudi v filmu.

Kaj menim o filmu?

Če pa smo že ravno pri filmu. Knjiga je sestavljena iz sedmih delov, za film bi lahko rekli, da je sestavljen iz dveh. Pred Bernadettinim izginotjem in po njem. Prvi del se močno sklada s knjigo. Skoraj bi upala trditi, da so zajeli veliko več, kot ponavadi to uspe drugim. Drugi del filma pa je malo drugačen. Še vedno mi je bil film res všeč in bi ga brez težav pogledala še kdaj, ampak po prebrani knjigi pa kljub vsemu opažam, da bi lahko uporabili tudi kaj več.

Kljub temu je film dober približek knjigi in že sam po sebi je zastavljen kar dobro. Glede na to, da nad njim nisem razočarana (zdaj ko sem prebrala tudi knjigo), ga priporočam tudi tebi.

Lahko pa omenim še to, da je Bernadette točno takšna kot je narisana na naslovnici knjige. Cate Blanchett je res popolna Bernadette.

Kam si izginila, Bernadette?

Kam si šla, Bernadette je vsekakor ena izmed tistih knjig, ki so mi v tem letu bile zelo všeč. Njena zgradba je takšna, da me je kar potegnila v branje. Uporabljen humor me je dejansko nasmejal. Dogajanje je opisano na način, da ga skoraj začutiš okrog sebe in všeč mi je predvsem, na kakšen način liki dojemajo stvari in dogodke okrog sebe. Rahel posmeh stvarem, za katere tudi sami mislimo, da niso takšne kot morajo biti. Pa kljub temu je vse to napisano na prijazen, čuten način, da se ti ne zdi, da je kdorkoli v zgodbi preveč nesramen. Vsekakor so trenutki, ki v tvoji glavi sprožijo rahel prepir, ampak to so trenutki zaradi katerih ti knjiga ostane še dodatno v spominu. Skrivnost, ki jo razkrivamo v knjigi je ravno prav majhna in ravno prav velika, da te drži v rahli negotovosti in ravno zato si želiš še več.

To kar je opisano zgoraj je le moje mnenje in mene je knjiga prepričala.

Si mogoče že prebral_a knjigo ali pogledal_a film? Vesela bom tvojega mnenja v komentar.

Zdaj pa se lotim naslednje knjige (ali treh).

Tudi ti uživaj v branju

Pozdravček


Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja